Sky is the Limit (Claudi Sovrè in Nejc Trampuž, 160 x 100 cm, foto-kolaž, 2024)

Konceptualno, centralni motiv nebotičnika aludira na biblijsko zgodbo o ljudstvu, ki si je želelo zgraditi stolp do neba. S tem so človeško moč želeli izenačiti z vsemogočnostjo nebeške sile, zato naj bi le-ta kaznovala njihovo nečimrnost ter jim pomešala jezike; nezmožni sporazumevanja so gradnjo opustili ter se začeli razseljevati na različne predele sveta. Ker se zgodovina neprestano ponavlja, Claudi rad kot gradnike za konstrukcijo lastnega mita uporablja že vzpostavljene pripovedi, ki nosijo podoben nauk, ki si ga želi posredovati gledalcu. V ta namen je zgodba o Babilonu, ki se med drugim poimensko navezuje tudi na propadlo ljubljansko diskoteko, združena s starogrškim mitom Ikarja ter prestavljena v čas potrošniške družbe. Približevanje k vrhu mu namreč prinaša primerljive usodne posledice, saj krila narejena iz voska ne dovoljujejo, da se preveč približa k nedotakljivemu soncu. Tako ostaja v brezizhodnem položaju pekla na Zemlji, ki si ga ustvarjamo sami oz. tam, kjer se beda iz dneva v dan vse bolj blešči ter nas vrača h kaosu iz katerega smo nastali. Slednjo misel bi lahko povzeli tudi s pregovorom »kdor visoko leta, nizko pade«, saj si Ikar v novi različici mita krila sname sam ter se z vrha letala vrže v neznano. Aluzijo na konec sveta odraža tudi konstrukcija vzpostavljenega gradbišča-zabavišča, ki sredi opustošene krajine s svojim balastom kaže na prioritete izumetničenega kapitalizma, ki se kljub očitni apokalipsi, še vedno ironično slepi s svojo formo brez vsebine. Podobno kot preostali svet, jo pridno kupujemo tudi države Jugovzhodne Evrope, zato stopnišče v nebesa v tem primeru vodi do personifikacije pekla, ki s pokrivalom ljubljanske godbe, simbolično dirigira okuženemu svetu pod seboj. Za zaključek je kot zanimivost potrebno omeniti še eno izmed zadnjih želja Aleksandra Velikega ob koncu njegove bogate osvajalske kariere, in sicer obnovitev Babilona; nedolgo zatem ga je doletela nenadna smrt v 33 letu starosti, ki so si jo mnogi razlagali kot kazen božjo.

Rapidni razvoj umetne inteligence pri človeku vzbuja tako navdušenje kot strah. Nova tehnologija je obnorela svet, hkrati pa nismo zedinjeni ali nam slednja prinaša prekletstvo ali blagoslov. Sodelujoča umetnika sta si pred začetkom ustvarjanja razdelila delo; Nejc je bil zadolžen za kreiranje prostora, ki ga je generiral s pomočjo umetne inteligence, Claudi pa je ohranjal uporabo naravne za kreiranje likov na njem. Foto-kolaž nas tako pripelje prav na križišče znanosti in umetnosti.