Centralno napeto delo Ograjen osebni prostor v ročno izdelano stojalo.

Ograjeni osebni prostor, 2018, železo, video

Umetnica se v delu osredotoča na kožo kot transformativni medij, organ, ki se nenehno prilagaja in preoblikuje, kar je motiv, pogosto prisoten tudi v mitologiji. Koža služi kot površina, kjer se skozi raztezanje in krčenje vzorcev odraža sposobnost preobrazbe. Trikotni vzorci, značilni za dele telesa, kjer se mora koža raztezati v vse smeri, so vključeni v delo; umetnica jih imenuje »železna koža.«  

Delo nosi dvojni pomen transformacije – fizične in psihične. Fizična je vpeta v železno strukturo, psihična razsežnost pa raziskuje prehajanje in premagovanje psiholoških ovir. Vsak premagan izziv rodi novi, kar ustvarja neskončen proces mentalnega razvoja. Umetnica poudarja pomen tega neprekinjenega razvoja, hkrati pa opozarja na nevarnost, da bi posameznik padel v »žrtveno kletko«, kjer se zapira pred kritikami in nasveti, kar pa ovira njegovo osebnostno rast in napredek. 

Foto: Gregor Salobir, Galerija TKALKA/Arhiv