Drugi sklop del kolekcije Dvojezični Marx umešča v prostor slovenskega jezika, v ljudski jezik. Njegova oblika se prelevi v obliko frazemov značilnih za slovensko okolje ter s tem kaže prilagodljivost oblike besednim zvezam in tudi obratno, voljnost jezika, da opiše obliko. Vizualna ilustracija slovenskih frazemov, ki se izvršuje na podobi Marxove glave, torej kaže na vpliv jezika na videnje stvarnosti ter njuno neločjivost. Kaj je del Marxa in kaj je del jabolke, na kateri točki ju lahko ločimo, ko sta enkrat tako prepletena, da ustvarjata kulturno-zgodovinsko celoto. Prav tako kot frazemi določajo vizualno podobo Marxa, tako Marxova prisotnost v vizualizaciji frazema predstavlja nov kontekst celote, ki jo lahko smeje sprejmemo ali smeje zavrnemo.

Frazem je besedna zveza, katere pomen ni ali je samo delno ugotovljiv iz pomenov njenih sestavin in ki ima praviloma stalno ali samo omejeno spremenljivo sestavo. Marxova podoba je prisilno združena s frazemi slovenskega jezika (zapisanimi na straneh globokega platna), jezik zgodovine, strnjen v eno samo obliko, se prepleta s slovenkim jezikom in tvori prostor za prespraševanje, posmeh, nestrinjanje ali prikimavanje.