Metamorfoze 3: Paradise Lost

Tretja razstava Metamorfoz v treh letih napoveduje zaključek trilogije praktičnega dela magistrske naloge na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Ljubljana ter hkrati 9. samostojno razstavo študenta kostumografije Claudija Sovrèta (1994), tokrat z gostoma, ilustratorko Majo Poljanc (1989) ter multimedijskim umetnikom Nejcem Trampužem (1993).

Pri snovanju triptiha se navezuje na 3 izgubljena svetovna mesta, ki poimensko vlečejo vzporednice s 3 izgubljenimi slovenskimi diskotekami. Starodavni imperiji, ki so skozi leta postajali vedno večja območja greha, so čez noč zaradi naravnih katastrof povzročenih s strani božanskih sil, končali kot nenaseljen kup ruševin. Kaj se torej zgodi, ko civilizacija postane preveč opita s svojo močjo? Poigravanje z vprašanjem konca sveta kot ga poznamo pa se tokrat nanaša tudi na hitri razvoj umetne inteligence, ki pri človeku vzbuja tako navdušenje kot strah.

Razstavo sofinancira VIST Fakulteta za aplikativne vede. Zahvala Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Ljubljana ter avtorjevima mentoricama, prof. Janji Korun ter doc. mag. Tini Kolenik, za podporo pri projektu.

Dela na razstavi

Metamorfoze 3: Paradise Lost

Metamorfoze: The Trilogy

Trilogija Metamorfoz predstavlja avtorjevo 7., 8. ter 9. samostojno razstavo ter praktični del prihajajoče magistrske naloge na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Dipl. fotograf Claudi Sovrè (1994) se zadnjih 10 let ukvarja s transformacijo naravnih subjektov v nadnaravne, zato lahko naslov projekta označimo kot kvintesenco njegovega umetniškega udejstvovanja do sedaj. Slednje doseže v treh fazah; s kostumografsko preobrazbo človeka v lik, s fotografskim portretiranjem le-tega v ateljeju pokojnega dedka, akad. slikarja Sava Sovrèta ter navsezadnje, z digitalnim kolažiranjem mnogih razrezanih fotografij, ki na koncu tvorijo eno harmonično celoto. Končni izdelek je vizualna izpoved, kjer se avtorjevi spomini, sanje in refleksije, srečajo z izumetničeno potrošniško družbo, v kateri se nahajamo. Znan je torej po vizualizaciji t.i. osebnih mitologij, ki jih konstruira na podlagi lastnih doživljajev ter v povezavi s simboliko starodavnih verovanj ter novodobno pop kulturo. Claudi nam ob prvem pogledu tako ponuja vizualne pravljice, prežete z nenehnim bojem dobrega in zla, ob drugem pa že anekdote, obarvane skozi sodobna izrazna sredstva kot so pop-art, maksimalizem, hiperestetiziranje, glam, kič itd.

Zase pravi, da je surrealist, saj ga ne zanima dokumentiranje vsem vidne zunanjosti, pač pa upodabljanje posameznikove nevidne notranjosti. Na ogled torej postavlja svet po lastnih pravilih igre, ki gledalcu omogoča določen odmik od vsakdanjosti, pa čeprav se z njo, na manj očiten način, ves čas ukvarja tudi sam. Kljub temu, da dela zlahka zaslepijo s svojo zadovoljivo površinskostjo, je njihovo podzavestno sporočilo kompleksnejše od namerno zavajajoče, umetelne ter zabavljaške podobe. V spopadu z življenjsko oblačnostjo, si avtor namreč rad vzpostavlja utopičen svet, zato so dela zavita v celofan, podobno kot lažna projekcija sodobne digitalne družbe. Na gledalcu tako ostaja razvozlanje njihove esence oz. razbitje mitov.

V svojih delih se ves čas ukvarja tudi s pojmovanjem obleke kot maske, ki nam bolj kot za zakrivanje zunanjosti, služi kot pomagalo za odkrivanje notranjosti. Kostum mu tako predstavlja osnovni gradnik pri kreiranju fiktivnega sveta, saj se vedno znova izkaže za medij, ki zmore skozi prispodobe, ilustrativno predstaviti želene elemente individualne kot tudi kolektivne zavesti. Preobrazba portretirancev večinoma prihaja kot skupek prirejanja zbirateljskih kosov, ki so posledica avtorjevega večletnega nabiranja oblačil iz druge roke v kombinaciji z rekviziti bolšjih sejmov.

Vsa dela so posneta s fotoaparatom Canon EOS RP, v kombinaciji z objektivoma Canon RF 24-240 mm F/4-6.3 IS USM ter Canon RF 28-70 mm F/2 L USM.

O razstavi:

Avtor razstave: Claudi Sovrè.

Sodelujoče_i umetnice_ki: Maja Poljanc in Nejc Trampuž.

Kurator: Matej Tomažin.

Claudi Sovrè je vizualni umetnik rojen leta 1994 v Ljubljani. Diplomant fotografije na Fakulteti za aplikativne vede VIST (2019) ter bodoči magister kostumografije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo AGRFT (2024) se zadnjih 10 let vzporedno ukvarja tako s fotografijo kot kostumografijo, kvintesenca njegovega umetniškega delovanja pa se izpostavlja prav skozi združevanje obeh medijev, tj. v obliki surrealističnih digitalnih kolažev. Slednje doseže v treh fazah- s kostumografsko preobrazbo človeka v lik, s fotografskim portretiranjem le-tega v ateljeju dedka, akad. slikarja Sava Sovrèta ter navsezadnje, z digitalnim kolažiranjem mnogih razrezanih fotografij, ki na koncu tvorijo eno harmonično celoto. Konceptualno je znan po vizualizaciji t.i. osebnih mitologij, ki jih konstruira na podlagi lastnih doživljajev (spomini, sanje, refleksije) in v povezavi s simboliko starodavnih verovanj ter novodobno pop kulturo. Njegovi najvidnejši dosežki do 2024 združujejo 9 skupinskih ter 9 samostojnih razstav, naslovno fotografijo za National Geographic Slovenija, intermedijski projekt podprt s strani Ministrstva za Kulturo RS, fotografsko predstavništvo za Canon Slovenija, kostumografijo več kot 20 predstav na odrih slovenskih gledališč kot so SNG Drama Ljubljana, Mini Teater, Gledališče Glej, Osmo/za, ŠKUC, Intimni oder GT22 ter navsezadnje, akademijsko Prešernovo nagrado za kostumografijo Lepe Vide v režiji Aljoše Živadinova Zupančiča. Od novembra 2022 je samozaposlen v kulturi kot umetniški fotograf in kostumograf.

Maja Poljanc (1989) je ilustratorka z avtorskim slogom, za katerega je značilno pogosto zajemanje elementov znanstvene ilustracije ter vpeljevanje ornamentov slovenske kulturne dediščine. Leta 2018 je končala magistrski študij vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, pod mentorstvom prof. Radovana Jenka. Njen portfolij med drugim vsebuje prvo enciklopedijo slovenskih mitoloških bitij - Encyclopedia Mythologica Slovenica, za katero je prejela Prešernovo nagrado UN ALUO in Pohvalo 13. Bienala slovenske ilustracije. Poljančeve ilustracije lahko zasledimo v Pesmi muce potovke (Svetlana Makarovič), v fantazijskem romanu Svet je senca (Edgarja Kaosa) Julije Lukovnjak, v Belem konjičku Sebastjana Preglja, v strokovnemu učbeniku Koža in kožne bolezni (Založba Grafenauer, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), v reviji Razpotja, itd. Njena dela so bila razstavljena v Centru ilustracije, Vodnikovi domačiji, knjižni sejem v Boloniji 2024, Frankfurtski sejem 2024, Dobri Vagi, Kinu Šiška, Galeriji Jakopič, Cankarjevem domu, UG Maribor, Ilustrofest 2023, itd.

Nejc Trampuž (1993) je multimedijski umetnik iz Slovenije, ki je diplomiral s pohvalo (Cum Laude) in prejel nagrado ALUO za magistrski študij fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V zadnjih petih letih je aktivno vključen v okoljske in ekološke projekte (npr. multimedijski projekt Popolnoma drugačna prihodnost), od leta 2019 pa je tudi aktivist v gibanju Mladi za podnebno pravičnost. Njegovo priljubljeno izrazno sredstvo je kolaž v kombinaciji z različnimi sodobnimi tehnologijami, mediji in pristopi. V 2024 je predstavil nov kratki animirani film, ustvarjen z orodji umetne inteligence, ki je trenutno na evropski festivalski turneji. Trampuž je imel nekaj deset samostojnih in skupinskih razstav v Sloveniji in tujini, sodeloval je na mednarodnih festivalih ter prejel več nagrad za svoje delo.

Razstavo sofinancira Visoka šola za aplikativne vede VIST. Zahvala Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Ljubljana ter avtorjevima mentoricama, prof. Janji Korun ter doc. mag. Tini Kolenik, za podporo pri projektu.

Trajanje razstave:

Otvoritev spletne razstave: 18. 5. 2024, ob 19:00.
Trajanje spletne razstave: 18. 5.−30. 6. 2024.

Ostani na tekočem glede prihajajočih razstav in projektov. Prijavi se na naš novičnik.