Samostojna razstava fotografa Jona Žagarja, ki raziskuje pojme strahu, dela in truda.
Dela temeljijo na konceptu fotografskega dejanja kot soočenja s tistim, kar nezavedno deluje v nas. Izhodiščni motiv njegove fotografije je narava, ki jo s fotoaparatom preobrazi skozi določeno umetniško idejo. Gre za vpetost med mimetičnostjo kot zvesto posnemanje realnosti na eni strani in oblikotvorno preobražanje te realnosti v novo, fiktivno resničnost. Rezultat tega dela je črno-bela poetična atmosfera, ujeta na fotografijah skozi samotna raziskovanja nočnih zapuščenih krajin. Na ta način fotografija kot srečanje s srhljivim, ogrožajočim, postane terapija v pomenu premagovanja strahu in tesnobe in raziskovanje meja lastnega jaza.
Razstava je v sklopu sodelovanja z KIC MO RS.
Dela na razstavi
Jon Žagar
Sintropija
O novi seriji del je umetnik zapisal:
"Vsak dan ob jutrih tečem ob reki brez imena. Rečna voda je bistra, sveža in hladna, in ko sem ob njej, mi misli odtavajo skupaj s tokom reke. Z menoj ostanejo primarne misli o domu, družini in neskončnem otroštvu. Ko sem tam, za hip pozabim na dolžnosti, ki me čakajo v dnevu, postanem radoveden in v reko vržem kamen. Koncetrične kroge, ki nastanejo, voda hitro odnese, jaz pa se odpravim naprej in reko pustim za seboj.
Med tekom reflektiram prejšnji dan in razmišljam, kakšen bo dan pred menoj. Včasih me že zjutraj v prsih spremlja težak občutek, veliko dela me čaka in ni možnosti, da bi se odgovornostim odrekel. Družba pričakuje, da bom prispeval tisto, za kar sem bil zadolžen. Tečem naprej in iščem moč, ko se povzpenjam na bližnjo planino. Strma cesta v noge sprošča kislino, ta pa sporoča možganom, da bo potrebno zmanjšati tempo. Stisnem čeljusti in nadaljujem pot, vmes pa pozabim na to, kaj vse bi moral. Pomembno mi postane moje telo, ves fokus je na vdihu in izdihu. Ko pridem na planino, se ozrem po drobnici in ogromnih gorah.
V prsih mi razbija in na čelu začutim topel pot. Postanem zadovoljen, da sem tam. Do cilja moje poti ostane še dober kilometer, pogledam na uro, posnamem fotografijo gora in tečem dalje. Na cilju se ustavim in zavestno umirjam svoj dih. Z mislimi ustvarjam svojo novo resničnost. Predstavljam si, da moje življenje cveti. Predstavljam si, da imava z ženo lep dom. Predstavljam si zelena števila, ki prinašajo svobodo. Po nekaj minutah odprem oči in se začnem vračati v dolino, vedno zapiha rahel južni veter, zazeham in si obrišem rosne oči.“
O razstavi:
Sodelujoči umetnik: Jon Žagar.
Kurator: Matej Tomažin.
Spletna razstava:
Otvoritev spletne razstave: 9. 2. 2024, ob 11:00. Trajanje spletne razstave: 9. 2.−5. 4. 2024.
Fizična razstava:
Otvoritev fizične razstave: 9. 2. 2024, ob 11:00, galerijski prostor KIC, Ministrstvo za obrambo RS. Trajanje fizične razstave: 9. 2.−5. 4. 2024, obisk razstave v času uradnih ur KIC MO RS.
Ostani na tekočem glede prihajajočih razstav in projektov. Prijavi se na naš novičnik.
